Ali se splača postaviti visoko gredo?
Odgovor na to vprašanje si pogosto zastavimo preden se odločimo za postavitev visoke ali dvignjene grede. Morda pa je že v samem vprašanju skrita težava, saj nakazuje na odgovor v kolikem času se nam bo investicija v visoko gredo povrnila.
Razumljivo je, da se bo naložba povrnila zelo kmalu, če bomo gredo naredili sami in pri tem uporabili material, ki je pri roki in nam ga ni treba nabaviti. Zelo pogosto se posamezniki odločajo za uporabo odsluženih palet ipd., saj so v tem primeru stroški zanemarljivi, edini vložek je potreben čas in trud.
Vendar v večini primerov taka rešitev ne pride v poštev, ker v urejeno okolico hiše takšna rešitev ne sodi. V tem primeru pa se postavi vprašanje, ali je bolje kupiti že izdelano visoko gredo ali naj nabavimo material in jo izdelamo sami. V obeh primerih bomo kaj kmalu ugotovili, da kakovostno ogrodje oz. material ni ravno poceni. O prednostih in slabostih posameznih materialov je bilo že kar nekaj napisanega, zato bi se osredotočil na lesena ogrodja.
Ko se odločamo iz katerega lesa naj bo ogrodje se že po krajšem iskanju odgovorov izkaže, da mehkejše vrste lesa kot npr. smreka in bor niso primerne. Za podaljšanje obstojnosti se smrekov les pogosto potaplja v impregnacijsko sredstvo, ki pa zaradi strupenih sestavin nikakor ne sme priti v stik z zemljo in posredno z rastlinami. Večinoma se za izdelavo ogrodij uporabljajo bolj obstojne vrste lesa, kot npr. sibirski macesen, ki se tudi sicer v gradbeništvu pogosto uporablja za fasade, terase, nadstreške in podobne vremenskim vplivom izpostavljene konstrukcije.
Debelina lesa naj bo 32 mm ali več, poleg tega mora biti les skobljan. To ni pomembno le zaradi lepšega izgleda temveč tudi zato, da padavinska voda hitro odteče in se ne zadržuje na površini oz. prodira globje v notranjost.
Ko dodamo še strošek za folijo (s katero ogrodje oblečemo na notranji strani), letve ali profile (na katere vijačimo deske na vogalih) ter vijake ugotovimo, da vrednost materiala ni majhna.
Ne glede na to, ali bomo visoko gredo naročili, ali pa jo bomo izdelali sami se nam strošek ne bo povrnil kar v enem letu. Pomembna je kakovost materialov in izdelave, saj bo taka greda zdržala nekajkratno življenjsko dobo cenenih rešitev.
Vsekakor pa investicija v visoko gredo pomeni, da bomo rastline pridelali z manj truda in potrebnega časa, kot na tradicionalen način v klasičnem vrtu. Današnji življenjski slog in pomanjkanje časa, večinoma tudi ne omogoča, da bi se z vrtovi ukvarjali na način, kot smo se včasih. Poleg tega je marsikje zemlja nerodovitna in je pridelek na vrtu skromen. Če temu dodamo dejstvo, da bomo (ob pravilni polnitvi visoke grede) na manjši površini pridelali več in se ob tem ne bomo po nepotrebnem pripogibali in naprezali, je prednost pridelave vrtnin v visoki gredi očitna. Ne gre zanemariti dejstva, da se vse bolj zavedamo prednosti doma pridelane zelenjave v primerjavi z zelenjavo pridelano na industrijski način.
Ob upoštevanju vsega navedenega in dejstva, da je vrtnarjenje v visokih gredah primerno tudi za starejše in vse, ki imajo težave s hrbtenico oz. se iz drugih zdravstvenih razlogov ne smejo naprezati, je lahko zaključiti, da popularnost visokih gred v zadnjih letih ni naključna. Vse več posameznikov oz. družin se tudi odloči, da klasični vrt nadomestijo z visokimi gredami.
Torej vprašanje, ali se mi splača postaviti visoko gredo ni pravo, saj v ekonomskem smislu ta naložba ni kratkoročnega značaja, vsi ostali dejavniki pa govorijo njim v prid in samo vprašanje časa je, kdaj se boste odločili visoko gredo postaviti tudi vi.